Alenka Vidrih: THE ONLY THING BETTER THAN PLAYING ON STAGE IS PLAYING AT THE HEART OF LIFE, (Dramatherapy and social theatre ur. Sue Jennings, 2009)

Alenka Vidrih: DRAMSKE DELAVNICE (KOT PREVENTIVNA OBLIKA PODPORE IN POMOČI PRI USTREZNEM OBLIKOVANJU TER RAZREŠEVANJU MEDOSEBNIH ODNOSOV) V JAVNIH, DRŽAVNIH, KORPORATIVNIH, IN ZASEBNIH ORGANIZACIJSKIH STRUKTURAH (Oblike in metode dela v umetnostni terapiji, zbornik prispevkov, Slovensko združenje umetnostnih terapevtov, november 2008)

Povzetek

Izhodišče obravnave je predstavitev umetnostne in umetnostno terapevtske - prakse zavoda G.G.A.V. Ta pri izvedbi svojih dejavnosti upošteva načela umetnostne terapije ter deluje po performativni metodi AV, ki je po svoji naravi in vsebini najbližje dramsko-terapevtskemu modelu. Pozornost v prispevku posvečam vlogi in pomenu uveljavljanja te prakse na področju preventive, ki ga ta ima za posameznika in njegovo delovno okolje. Dejavnosti v tem smislu pripisujem predvsem zasluge za izboljšanje uvida v komunikacijsko kulturo (kulturo sporazumevanja) posameznih okolij, ki omogoča  kasnejše izboljšanje. Slednje je posebej zavezuječe za trenerje – terapevte saj jih izpostavlja, kot nosilce kulture sporazumevanja in njene promotorje. Posameznik je, znotraj tako strukturirane dejavnosti, prav s pomočjo igre, vključen v proces akcijskega učenja kot tudi v terapevtski proces. S predstavitvijo želim opozoriti na nekatere ovire, ki jih zaznavam kot pasti mlade umetnostno - terapevtske dejavnosti ter ponuditi iztočnico za razpravo.

Alenka Vidrih: DRAMSKE DELAVNICE KOT POT OSEBNOSTNEGA RAZVOJA, (Andragoška spoznanja, Prva slovenska revija za izobraževanje odraslih, 2008) 

Povzetek

Temeljne vsebine procesa:
- Trening čutil, čustev, glasu, drže – človekovega inštrumenta s pomočjo tehnik (govorna, vokalna, dihalna in suportivne igralske tehnike)
Glas kot indikator našega temeljnega počutja ima pri tem osrednjo vlogo.
- Veščine celostnega izražanja in sporazumevanja
- Ozaveščanje vedenjskih in miselnih vzorcev; prepoznavanje psihofizičnih procesov posameznika v menjajočih se odrskih/življenjskih okoliščinah
- Prepoznavanje in obravnava individualnih vedenjskih in miselnih vzorcev
- premoščanje ovir (strategije delovanja v paralelnem/odrskem prostoru) z uporabo pridobljenih tehnik in z dramskimi improvizacijami

Pridobljene izkušnje in znanje iz delavnice uporabniku služijo kot opora pri premagovanju ovir, pri razvijanju strategij preživetja, pri boljšemu razumevanju in sprejemanju sebe in okolja ter pri oblikovanju želenih vzorcev ravnanja. Na ta način udeleženci nase prevzamejo odgovornost za izboljševanje kvalitete življenja.

Tako na področju izobraževanja (kjer sta motivacija in interakcija neizbežna elementa kvalitetnega prenašanja znanja) kot pri delu z ranljivimi skupinami smo prišli do ugotovitve, da prav način dela udeležencem omogoča preprosto prepoznavanje lastnih in tujih obrazcev obnašanja – videnje sebe in drugih v drugačni luči, nevtralizira napetosti v medosebnih in profesionalnih odnosih.
Udeleženci izkusijo lasten izrazni in ustvarjalni potencial. Zaupanje v lastne moči in kreativnost, povečuje zaupanje v življenje kar jim nudi občutek osebne izpolnjenosti.
Ugotovitve so zbrane na podlagi (statistično neobdelanih) zbranih evalvacij, anket, pogovorov, poglobljenih pogovorov, dnevniških zapiskov dela v skupinah in video posnetkov (z dovoljenjem udeležencev).
Model upošteva načela umetnostne terapije, ter tako generira tudi njej splošno priznane učinke na posameznika in skupino.

Alenka Vidrih: NA STIČIŠČU UMETNOSTI, IZOBRAŽEVANJA IN TERAPIJE: komunikacijski trening po dramski metodi AV, (Human resource management magazine , Strokovna revija za ravnanje z ljudmi pri delu, november 2007)

Povzetek

Ko sem predstavila performativno metodo AV®, še posebej ko sem jo začela aplicirati na področju izobraževanja, sem bila soočena s presenečenimi odzivi. Umetnost v komunikaciji? V izobraževanju odraslih? Čeprav so bile tovrstne oblike izobraževanja precej redke, družba vedno bolj dojema, da obstaja neposredna povezava med zdravjem in higieno odnosov. Nič ne poveže posameznikov bolj kot skupna izkušnja. Skupina je pogosto lahko neprijeten in neroden izziv, hkrati pa je lahko tvoj partner in zaveznik. V skupini se lahko preizkuša mehe tako psiholoških, kot tudi fizičnih sposobnosti – ali odnehaš ali pa vztrajaš v igri moči. 

Tina Recek: DRAMSKA TERAPIJA: KLJUČ DO SPOZNANJA SAMEGA SEBE (revija Bonbon, 24.marec 2009)

Insert članka

Večerna svetloba cestnih svetilk je pronicala skozi žaluzije v temačno učilnico. Dišeča sveča je z močnim vonjem napolnila prostor. Po obrisih sodeč ženska postava je vključila glasbo in prisotne štiri udeleženke so zaprle oči, razprle roke ter se prepustile temperamentnemu afriškemu ritmu. Sekundo za sekundo so se njihove skrbi, nakopičene tekom dneva, vse bolj oddaljevale, dokler se niso možgani osredotočili le na  umirjeno dihanje in gibanje v ritmu bobnov.  Na opisani način se je pričela dramska terapija po performativni metodi AV ®. Za  inicialkami se skrivata besedi  umetnost življenja (Ars Vitae).